Beseda vreme se danes uporablja v najrazličnejših pomenih, ki se pogosto precej razlikujejo od pravilne definicije tega pojma. Vreme namreč pomeni trenutno spremenljivo vremensko stanje na določenem področju, čeprav včasih zmotno zamenjujemo vreme s podnebjem – slednje označuje stanje dejavnikov, ki vplivajo na razvoj vremena, torej bi lahko rekli, da podnebje povzroča oziroma vpliva na vreme. Podnebje je za razliko od vremena bolj ali manj stalno in zavzema večja geografska področja, medtem ko je vreme značilnost določenega območja, kjer spremembe spremljamo.
Vreme določajo vremenski pasovi, ki se izmenjujejo po celotni zemljepisni širini sveta. Podnebje sicer na vreme ne vpliva neposredno, ampak nam le pove, kakšne vremenske spremembe lahko pričakujemo v določenem podnebnem pasu, poleg tega lahko napovemo približno količino padavin, povprečno temperaturo in podobne podatke za daljše časovno obdobje, saj ti podatki niso odvisni od trenutnega vremena, temveč od podnebnega tipa. V puščavskem podnebnem pasu na primer ne pade veliko padavin, čeprav trenutno morda pada dež. Za posamezen podnebni pas je značilno, da so podnebne spremembe povsod v njem podobne in ne segajo izven podnebnih okvirov.
Neposredno pa je vreme odvisno od nekaterih dejavnikov, ki močno vplivajo na vremenske spremembe – to so na primer temperatura, zračni tlak, vlaga v zraku in dejavniki na zemeljskem površju. To pomeni, da se vreme lahko spreminja zelo hitro, sklepamo pa lahko tudi to, da na vreme ne vplivajo le naravni dejavniki, temveč lahko s spreminjanjem teh dejavnikov na podnebne spremembe do neke mere vplivamo tudi sami. Vremenske spremembe se dogajajo pri hitrih spremembah prej omenjenih dejavnikov – če se srečajo tople in hladne zračne mase pride do nevihte, če se vlažen zrak ohladi začne padati dež, če se zrak hitro segreje se oblaki lahko razkadijo in podobno.
Opazovanje vremena sega daleč v zgodovino, saj je vreme že od vedno močno vplivalo na dejavnosti človeka. Še danes, v času natančnih meteoroloških meritev in napovedi ter sodobne tehnologije na vseh drugih področjih, nam hude vremenske ujme pogosto močno zagrenijo življenje, včasih terjajo celo smrtne žrtve in pogosto ogromno materialno škodo. Pa tudi v manj skrajnih primerih nam jo lahko vreme pošteno zagode, na primer ko nas preseneti kakšen deževen oblak. Prav iz teh razlogov se neprestano trudimo vreme razumeti in ga predvideti ter natančno napovedati. Vremenske napovedi so danes povsod po svetu že precej točne, vseeno pa se pogosto zgodi, da nas kakšna vremenska sprememba preseneti.
Vremenska napoved in napovedovanje vremena
Napovedovanje vremena je skozi dolgo človeško zgodovino seveda izjemno napredovalo. Že dolgo pred pojavom prvih civilizacij so ljudje znali do ene mere predvideti vreme in se na pričakovane vremenske spremembe ustrezno pripraviti, preko stoletij pa so se te veščine vse bolj izpopolnjevale. Veliko so k temu pripomogla odkritja dejavnikov, ki vplivajo na spremembe vremena, prava zgodovina meteorologije pa se je začela z razvojem tehnologije, ko so začeli opravljati prve meritve in glede na rezultate napovedovati podnebne spremembe. Takratne merilne naprave se seveda ne bi mogle kosati s sodobnimi, tako kot je tudi vremenska napoved danes neprimerljivo bolj natančna od takratne, prav tako lahko s precejšnjo gotovostjo vreme napovemo za več časa vnaprej. Danes poznamo različne kompleksne merilne naprave, od meteoroloških balonov, do statičnih merilnih postaj, ki beležijo raznovrstne podatke. Meteorološki centri po vsem svetu te podatke beležijo in izdelujejo vremenske prognoze, seveda pa se spremlja tudi statistika na posameznih področjih, ki služi predvidevanju vremenskih sprememb v daljni prihodnosti.
Vremenske napovedi so danes načeloma zelo točne, predvsem takšne, ki napovedujejo vreme za kratek čas v prihodnost. Precej zanesljiva je tudi vremenska napoved za 10 dni, 14 dni podobno, čeprav se stopnja natančnosti s časom seveda manjša. Vreme 10 dni v prihodnost ni tako težko napovedati, a ob nepričakovanih vremenskih spremembah od dneva napovedi je treba upoštevati druge dejavnike, tako da se na koncu napoved izkaže za napačno. Najbolje pa je vseh 10 dni vreme natančno spremljati in upoštevati napoved za vsak dan posebej. Poznamo tudi napovedi za dlje časa v prihodnost, ki pa so namenjene le določenim ljudem, ki takšne napovedi potrebujejo, za načrtovanje piknika ali družinskega izleta pa še vedno zadostuje vremenska napoved za prihodnje dni, teden ali 10 dni.
Vremenske napovedi se razlikujejo tudi v načinu podajanja podatkov. Najbolj priljubljene so danes televizijske napovedi, na internetu in v časopisih pa pogosto srečamo opisno napoved vremena, ki v slikah in besedi napove vreme za prihodnje dni. Med bolj uporabnimi in priljubljenimi metodami podajanja vremenske napovedi je tudi radarska slika padavin, ki točno in jasno prikazuje stanje padavin v določenem časovnem obdobju. Glede na te podatke radarske slike lahko napovemo premikanje deževnih oblakov in intenzivnost padavin, prav tako lahko predvidimo morebitne nevihte. Še posebej uporabne so animirane radarske slike padavin, ki z animacijo ponazorijo padavine v zadnjih urah in tudi simulirajo spremembe v prihodnosti. Vsaka radarska slika padavin je uporabna in točna, le znati moramo s slike razbrati podatke.
Zanesljivost vremenskih napovedi
V območju srednje in južne Evrope se na vremenske napovedi večinoma lahko zanesemo, saj nam zmerno podnebje omogoča precej natančno napovedovanje vremena. Najbolj točne bodo vedno napovedi za isti ali naslednji dan, medtem ko je vremenska napoved 10 dni v prihodnost že manj natančna. Prav tako bodo najbolj natančne vremenske napovedi za točno določen kraj oziroma za določeno merilno postajo. Vreme Hrvaška torej še ne pomeni, da bo po celotni državi takšno vreme, prav tako kot na primer vreme Ljubljana ne zagotavlja enakega stanja tudi v bolj ali manj oddaljenih okoliških krajih. Najbolje je, da v vsakem primeru preverimo najbolj točno in relevantno napoved, vreme pa lahko enostavno preverimo tudi s pogledom skozi okno.
Pomen in vpliv vremena
V krajih srednje in južne Evrope smo na vremenske spremembe vedno pozorni, saj se vreme spreminja pogosto in hitro, včasih tudi nepričakovano. Vreme na nas vpliva na različne načine, zato moramo biti vedno pripravljeni na morebitne spremembe. Najbolj očitno vreme vpliva na naše načrte za prihodnost, saj pred kakršnim koli načrtovanjem skoraj vedno preverimo vremensko napoved. V takšnih primerih nas zanima vreme za določeno območje, na primer vreme Ljubljana, če želimo izvedeti, kakšno je vremensko stanje v naši prestolnici. Napovedi za določene kraje nam pridejo prav pri načrtovanju izletov, dogodkov, potovanj in podobnih aktivnosti, zato nikakor ne pozabimo na vremensko prognozo.
Od vremena pa so zelo odvisni tudi številni poklici. Če odmislimo poklice, ki so neposredno povezani s spremljanjem in napovedovanjem vremena, je treba omeniti predvsem pilote, ki se vsakodnevno spopadajo z različnimi vremenskimi spremembami. Slabo vreme jezi tudi druge voznike, saj je vožnja v slabem vremenu otežena tako v zraku, kot tudi na tleh in na morju. Vreme pozorno spremljajo še kmetovalci, ki za mnoga opravila potrebujejo vsaj nekaj sončnih dni zapored, vrtnarji in vsi drugi, ki se ukvarjajo z gojenjem rastlin. Seveda se seznam tu nikakor ne konča, saj je verjetno skoraj vsak poklic vsaj v majhni meri odvisen od vremena, kar še bolj nakazuje na izjemen pomen vremena v današnjem svetu.
Poleg tega vreme vpliva tudi na naše počutje, čeprav se ta vpliv razlikuje od posameznika do posameznika. Tisti, ki so vremensko bolj občutljivi, bodo na primer že ob najmanjši spremembi vremena občutili spremembe, ki se lahko odražajo kot fizične ali psihične neprijetnosti. Pogost je glavobol, bolečine v sklepih in nespečnost. Takšne neprijetne posledice spreminjanja vremena v veliki meri povzroča zračni tlak, ki v primeru hitrih sprememb fizično vpliva na človeka, zato so takšne tegobe popolnoma normalne in pričakovane.
Vreme in turizem
Med dejavnostmi, ki so v veliki meri odvisne od vremena, je tudi turizem, česar se zavedajo prav vsi ponudniki turističnih storitev vsepovsod po svetu. Predvsem obmorska letovišča se lahko za svoj razcvet zahvalijo predvsem lepemu vremenu, ki vsako poletje znova vabi trume turistov iz drugih koncev države ali celine. Nekatera področja so prav zaradi svojega podnebja postala priljubljena med turisti, drugje pa je vreme le pripomoglo k razvoju turizma, v vsakem primeru pa za premoženje velikega števila domačinov skrbi vreme, zato ni čudno, da ponudniki turističnih storitev vsako leto pozorno spremljajo vremenske napovedi in stiskajo pesti za čim bolj sončno poletje. Nekaterim glede tega ni treba skrbeti – dobro vreme Hrvaška skoraj zagotavlja, vzemimo za primer otok Rab, ki sodi med najbolj sončne kraje v Evropi, saj se sonce le redko skrije za oblake. Tudi sicer, kar zadeva vreme, Hrvaška ne bi smela imeti pripomb, pa tudi druge sredozemske države se lahko pohvalijo z odličnimi vremenskimi pogoji čez celo poletje – turistična sezona je dolga, saj se lepo in toplo vreme začne že spomladi, zadnji turisti pa plaže zapuščajo šele pozno jeseni. Tudi drugje po svetu je turizem seveda v veliki meri odvisen od vremena.
Vreme v Sloveniji
Pri nas je vreme za domačine pomembno predvsem za potešitev radovednosti, seveda pa pride vremenska napoved prav tudi pri pripravi na vožnjo, pri sajenju vrtnin in poljščin in podobnih opravilih. V takšnih primerih se pri iskanju vremenske napovedi omejimo le na eno območje, na primer na vreme Ljubljana ali vreme Maribor. Takšni podatki o vremenu pa so kot nalašč tudi pri organizaciji izletov, saj je poznavanje vremena ključnega pomena za dobro načrtovanje oddiha v Ljubljani, Mariboru ali kje drugje v Sloveniji. Na srečo Slovenija leži v zmernem podnebnem pasu, kar pomeni, da se le redko pripetijo večje nepričakovane podnebne spremembe, torej se lahko zanesemo na redne napovedi. Na televiziji, spletu, radiu ali v časopisu enostavno preverimo, kakšno vreme Maribor nudi, in že se lahko odpravimo na potepanje po štajerski prestolnici in njeni okolici. Enako seveda velja za vse druge večje kraje, kjer so merilne postaje.
V manjših krajih po Sloveniji lahko pričakujemo podobno vremensko stanje kot v bližnjih večjih krajih. Tako na primer vreme Ljubljana pove tudi dovolj natančne podatke za okoliške kraje. V določenih primerih pa moramo biti pozorni na nekatere geografske dejavnike, ki lahko povzročijo neskladje med napovedanim vremenom v večjem kraju in dejanskim vremenom v bližnjem manjšem kraju. Če takšna kraja sicer ležita blizu, a je med njima na primer višja vzpetina, se lahko zgodi, da je razlika v vremenu precejšnja, zato je bolje gledati napoved za kraj, ki je sicer nekoliko bolj oddaljen, a gre v njem pričakovati isto vremensko stanje.
Radarska slika padavin
Med najbolj priljubljenimi in tudi med zanesljivejšimi oblikami podajanja vremenske napovedi je radarska slika padavin, ki ima številne prednosti, a tudi nekaj slabosti v primerjavi z drugimi napovedmi. Kot pri vseh drugih napovedih je seveda tudi v tem primeru cilj preko napovedi podati določene podatke o pričakovanem vremenu, kar iz radarske slike hitro opazimo, žal pa takšna metoda zadostuje le za predvidevanje padavin.
Radarska slika padavin nam jasno pokaže, kje se je na določenem območju v nekem časovnem obdobju zadrževala oblačnost, oziroma kje so bile padavine, tako da že na prvi pogled opazimo, kje dežuje. Navadno vremenska napoved v obliki radarske slike padavin sestoji iz več različnih slik, ki predstavljajo stanje ob različnih časih meritev. To pomeni, da lahko brez težav opažamo premikanje oblačnosti skozi čas, kar nam zelo olajša predvidevanje, kam se bo deževje pomikalo v prihodnje. Poleg tega pa iz radarske slike izvemo tudi intenzivnost padavin, zato tudi hitro ugotovimo, ali se padavine krepijo ali slabijo, takoj pa opazimo tudi morebitne nevihte ali točo.
Branje radarskih slik je enostavno, čeprav ima lahko vsaka slika svojo barvno kodo. Navadno sicer šibke padavine označuje zelena barva, močne pa rdeča, v primeru drugačnih barv pa je ob sliki navedena tudi legenda. Če torej opažamo zeleno območje oblačnosti, ki se preko različnih slik obarva v oranžno, lahko sklepamo, da se padavine krepijo in da verjetno še ni čas, ko bodo prenehale. Če opazimo rdeče območje, se bomo tistim krajem raje izogibali, saj gre za nevihto, morda tudi točo. Z radarske slike padavin tako ni težko razbrati pomembnih podatkov, saj so padavine jasno označene, prav tako intenzivnost. Radarska slika je odličen pripomoček za vse tiste, ki bi radi izvedeli, kje dežuje, in kakšne spremembe glede padavin si lahko obetamo v bližnji prihodnosti.
Imajo pa tudi radarske slike nekaj pomanjkljivost, zaradi česar jih je dobro uporabljati v kombinaciji z drugimi napovedmi. S pogledom na radarsko sliko na primer ne bomo izvedeli, kakšno je vremensko stanje sicer, saj so označene le padavine. Prav tako se na takšne slike ne moremo vedno popolnoma zanesti, saj so padavine pogosto nepredvidljive, kar pa je problem tudi pri drugih napovedih. Uporaba radarskih slik padavin je torej priporočljiva in uporabna za tiste, ki iščejo informacije o padavinah, za več podatkov pa je morda bolje preveriti kakšno drugo napoved.